| Več
Kočevski gozdovi ponujajo veliko turističnih vsebin

Podžupan Občine Kočevje Predrag Bakovič, derektorica Zavoda za turizem in kulturo Kočevje Vesna Malnar, podžupan Občine Kočevje Roman Hrovat, foto: C. Potočnik

Cveta Potočnik, 5. julij 2017

Na precej nenavadnem kraju je pred kratkim potekala tematska okrogla miza o turizmu na Kočevskem: sredi nekdanjega velikega vojaškega zaprtega območja, 50 metrov pod površjem, v dvoranici skrivnostnega podzemnega bunkerja na Škrilju blizu Kočevske Reke, ki so ga v začetku junija letos odprli za turistične obiske. Razgovor so organizirali Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje, Občina Kočevje inDruštvo turističnih novinarjev Slovenijeob obisku njegovih članov na Kočevskem. Hkrati so novinarji spoznali vsaj delček Kočevske - Skrivnostnega gozda Slovenije, kot so poimenovali novo blagovno znamko, pod katero naj bi se poslej razvijala turizem in sodelovanje turističnih ponudnikov na območju občin Kočevje, Kostel in Osilnica.

Turizem na Kočevskem ima podporo občine

Na okrogli mizi so sodelovali podžupan Občine Kočevje Roman Horvat, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Kočevje Vesna Malnar, interpretatorka narave dr. Petra Draškovič Pelc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Drago Bulc, vodila po jo je novinarka Marjana Grčman. Kot je dejal Roman Horvat so se v strategiji odločili za takšen turistični razvoj, ki temelji na sodelovanju in povezovanju, sprva celotne občine Kočevje, pa tudi navzven, prek občinskih meja. Za ta del uresničevanja strategije skrbi Zavod za turizem in kulturo Kočevje, ki so ga ustanovili lani. Občina pa zlasti skrbi za razvoj turistične infrastrukture, ki je doslej ni bilo. Aprila letos so že odprli prvi hostel Bearlog na Kočevskem, preteklo soboto paCamp Jezero, prvi kamp v neposredni bližini Kočevja in Kočevskega jezera. Kamp z lesenimi hišicami, ki so oblikovane po vzoru nekdanjih preprostih gozdnih koč delavcev v kočevskem gozdu in prostori za avtodome ter šotore je pomemben del turističnega kompleksa Jezero, sprejme pa lahko 100 gostov. Po enem letu pogovorov z Ministrstvom za obrambo so že uspeli odpreti bunker na Škrilju za turistične obiske. Občina je lani za infrastrukturo namenila milijon evrov, za razpise za spodbujanje turizma prek podjetniških projektov pa je sredstva zadnja leta povečala s 60 tisoč na 130 tisoč evrov. Kot dodaja podžupan, je bilo potrebno najprej med ljudmi pridobiti zaupanje, zdaj pa je vse več takšnih, ki se zanimajo za vlaganja v turistične storitve.

Doživetje gozda ni nikoli enako

S tem znakom naj bi povečali prepoznavnost Kočevske

Kočevsko je kot turistično območje že postalo sestavni del Zelene sheme slovenskega turizma. Po besedah Vesne Malnar so se občine Kočevje, Kostel in Osilnica odločile za povezovanje na področju turizma, saj imajo marsikaj skupnega, najbolj pa značilno pokrajino, prekrito z velikimi gozdovi. Gre torej za skupno zgodbo, zato želijo te občine biti v prihodnje tudi bolj prepoznavne pod skupno blagovno znamko »skrivnostni gozd«. Z gozdovij e pokritih kar 90 odstotkov ozemlja, od skupno 12 pragozdov, ki jih ima Slovenija, jih je na tem območju kar šest. Najbolj znana sta Rajhenavski gozd in Pragozd Krokar. Pred nekaj dnevi je Ministrstvo za okolje in prostor sporočilo, da je bil bukov pragozd Krokar med zasedanjem Unescovega odbora za svetovno dediščino v Krakovu vpisan na seznam svetovne dediščine. Nanj so hkrati uvrstili bukov gozd Snežnik-Zdrolce in tako ima Slovenija zdaj skupaj s Škocjanskimi jami na tem seznamu tri naravne znamenitosti. V predlogu za uvrstitev na Unescov seznam so predlagatelji Pragozd Krokar opisali kot nedotaknjen prvinskih gozd v osrčju tudi sicer dobro ohranjenih gozdov Kočevske, ki so tudi del omrežja Natura 2000 v Sloveniji.

Gozd kar sam od sebe ponuja veliko vsebin, ki jih je mogoče vključiti v turistične programe, pa pravi dr. Petra Draškovič Pelc: opazovanje gozda in živali, poslušanje gozda, ki ima svoj zvok. In dodaja, doživetje gozda ni nikoli enako. Je doktorica biomedicine, fotografinja in licencirana turistična vodnica, sodeluje pa tudi v projektu Life Kočevsko, katerega cilj je varstvo in upravljanje rjavega medveda. Z njo se je prek Zavoda za turizem mogoče dogovoriti za vodene izlete po kočevskih gozdovih, po sledeh medveda ali do roba pragozda, vsem pa je skupno, da so zasnovani na osnovi odgovornega turizma.

Hostel Bearlog

Na Kočevskem so do zdaj primanjkovaleprenočitvene zmogljivosti, na območju Kočevskega je namreč kakšnih 200primernih ležišč. Stanje se postopoma izboljšuje, skoraj 70 ležišč bi lahkopridobili v lovskih kočah, uredili pa so že postajališče za avtodome. Pomembnapridobitev je hostel Bearlog v središču Kočevja, v eni najstarejših hiš vmestu, ki je bila dolga leta zapuščena in v kateri je bilo svoj čas gostišče.

»Hostel ima 32 ležišč v osmih sobah, med njimiso tako sobe za dve osebi pa tudi za osem, vse pa nosijo imena gozdnih živali," pravi Anja Pugelj, vodja hostla, ki deluje v okviru Zavoda za turizem inkulturo Kočevje. V ceno prenočevanja, od 18 do 54 evrov, je vključek zajtrk, pripravljeniz domačih, ekoloških lokalnih proizvodov, gostom pa omogoča tudi najem koles.

Skrivnostni bunker Škrilj

Od leta 1957 do leta 1990 je bilo 220.000 kvadratnih kilometrov veliko območje kočevskih gozdov tam pod Goteniškim Snežnikom, okoli Gotenice in Kočevske reke, zaprto vojaško območje. Okoliški prebivalci, kar jih je še ostalo po valu izselitev zaradi nemške propagande med 2. svetovno vojno, so prepoved gibanja zelo upoštevali, najmočnejši razlog zato pa je bil njihov strah, nam pove naš vodnik Mihael Petrovič ml., izjemen poznavalec Kočevske, njene zgodovine in številnih zgodb, ki jih je izvedel bodisi od ljudi bodisi izbrskal v knjigah, starih časopisih in arhivih.

Znotraj varovanega območja je bil poleg bunkerja in drugih podzemnih objektov v Gotenici, kamor bi se umaknilo takratno slovensko vodstvo, če bi bila v času informbiroja napadena Jugoslavija, tudi bunker na Škrilju. Za njegov obstoj širša slovenska javnost dolgo ni vedela, junija letos pa so ga odprli za turistični oglede skupin in tako si je zdaj mogoče ogledati, kakšen je bil ta bunker, ki naj bi nudil vso komunikacijsko podporo dobrih 17 kilometrov oddaljenim podzemnih objektom v Gotenici.

Preden nas od zbirališča blizu Kočevske Reke odpelje po gozdni poti do tega bunkerja, nas vodnik novinarje zbere ob tabli, ki opozarja, da je gibanje in zadrževanje od nje naprej omejeno, pa tudi fotografiranje in snemanje ni dovoljeno, gozd nad vasjo Škrilj je namreč še vedno zaprto vojaško območje. In zato navodila vodnika seveda kaže upoštevati. Tudi v njegovi notranjosti smemo fotografirati le na nekaj mestih. Bunker si torej lahko ogledamo le v skupini in po vnaprejšnji najavi pri Zavodu za turizem in kulturo Kočevje, ki skupaj z Ministrstvom za obrambo skrbi za vzdrževanje bunkerja.

Pri ogledu bunkerja preseneti, da so stene rovov, prostorov in oprema v zelo dobrem stanju, kakor da ga ne bi zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V njem je 500 metrov podzemskih hodnikov in šest podzemnih sob. Ima lastno vodno zajetje, opremljen je z generatorjem za proizvodnjo električne energije,prezračevalnih sistemom, zasilnim izhodom in vsem potrebnim, da bi v njem lahko 25 ljudi brez zunanje pomoči preživelo do 100 dni, tudi v primeru atomskega napada. Preseneti tudi, da vsa tehnična oprema, ki je bila za tiste čase zelo moderna, ki je zahtevala veliko tehničnega znanja in za nakup katere, tudi iz uvoza, za vplivnega Ivana Mačka - Matijo ni bilo nobenih finančnih omejitev, še danes deluje.

Konjeniški center na pragu kočevskega pragozda

V Sloveniji imamo tri velike pokrite jahalnice: v Lipici, na posestvu Grad Prestranek in v odmaknjeni vasi Koče, blizu Kočevske Reke, v konjeniškem centru Rancha Marina. Njegov lastnik je Slavko Hrženjak, sicer podjetnik, ki se ukvarja z ekologijo, vetrnimi elektrarnami in ravnanjem z odpadki ter zaposluje 326 ljudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Hkrati je velik ljubitelj konj, ki se je z družino preselil na Kočevsko, v zapuščeno vas Koče tudi zato, ker gozdnato, redko naseljeno območje ponuja izjemne pogoje za rejo konj in terensko jahanje po kočevskih brezpotjih. Z rejo konj se družina ukvarjaže več kot 15 let, ranč pa so začeli postavljati leta 2000 in ga poimenovali po hčerki Marini Hrženjak Belušić, tudi uspešni tekmovalki v disciplini reining.

Na posestvu s hlevi, kozolcem in veliko zgradbo, v kateri je pokrita jahalnica, velika 28 krat 60 metrov, gojijo 22 konj, polovica je tekmovalnih, drugi pa so namenjeni terenskemu jahanju. Skrbijo še za 7 konj, ki jih trenirajo. Kot pojasni Hrženjak, so se odločili za konje pasem American Quarter in Paint horse, ker imajo izjemne telesne sposobnosti, ki z izkušenimi trenerji omogočajo, da konji začnejo v tekmovanjih nastopati že po dveh letih, medtem ko je potrebno denimo Lipicance vzgajati dolgih 12 let. Njihovi konji so zelo primerni za reining, disciplino western jahanja oziroma western različice dresure in na tekmovanjih tudi dosegajo dobrere zultate. In medtem, ko nam Slavko Hrženjak pripoveduje vse to, trener Gal Grahelj za nas v maneži uprizori pravo predstavo reininga, mi pa občudujemo elegantne konje v gibanju.

Konjeniška tekmovanja so drag šport, tudi lastništvo konj ni poceni, ljubitelji konj pa so včasih prav fanatični, pravi Hrženjak in dodaja, da je kultura gojenja konj v Evropi na zelo visoki ravni. Prav ljubitelji konj pa so obiskovalci in gosti ranča, na katere najbolj računajo in bi jih Hrženjakovi želeli obdržati več dni, saj je njihova prednost izjemno ohranjeno naravno okolje Kočevske, kakršnega v Evropi ni več mogoče zlahka najti. Gre zlasti za goste iz Skandinavije in nemško govorečih dežel. Zdaj jim na posestvu že lahko ponudijo nekaj apartmajev, kupili pa so tudi bližnji Lovski dom, v katerem bodo po končani obnovi restavracija in prenočišča.

Ranč pomeni izjemno obogatitev turistične ponudbe Kočevske, veliko sredstev je bilo že vloženih vanj, premagati pa je bilo potrebno tudi marsikatero birokratsko oviro. »Smo zasebni rejci konj, država nam doslej ni pomagala niti z evrov, prav pa bi bilo, da bi, če vlaga v Lipico, podprla tudi zasebne rejce konj,« pove Slavko Hrženjak.

Postojnska jama, največja slovenska znamenitost, 24 kilometrov rovov, galerij, veličastnih dvoran in igrivih skulptur, je edina jama z dvotirno železnico na svetu, kjer lahko doživite vznemirljivo vožnjo z vlakcem skozi osupljivo lepo podzemno krajino... več

Družba BTC je z dolgoročno vizijo v nekdanjem ljubljanskem ruralnem mestnem območju zgradila mesto v mestu - BTC CITY, v katerem... več

Odkrivajte Evropo z nami! Spoznajte vznemirljive ulice in utrip velemest, doživite prostrane širjave, čarovnije narave in skrivnostne trdnjave... več